Vsekakor je postavitev stalne razstavne zbirke treba razumeti kot pogumen za\u010detek zavedanja pomembnosti \u0161portnega \u017eivljenja na\u0161ih ljudi. V prihodnosti se razstavna zbirka lahko kadarkoli dopolnjuje in nadgrajuje z novimi kriteriji in seveda tudi z novimi velikimi imeni \u0161portnic, \u0161portnikov in \u0161portnih delavcev iz na\u0161ega okolja.<\/p>\n\n\n\n
Ponosni na dose\u017eke preteklosti,<\/strong> Januar, 2016<\/strong><\/p>\n\n\n\n MIRO STER\u017dAJ (28. 2. 1933 \u2013 8. 11. 2020) \u2013 kegljanje<\/strong> Svojo \u0161portno pot je za\u010del, ko je pri\u0161el v Ljutomer. Leta 1955 se je z odli\u010dnimi rezultati uvrstil v reprezentanco Jugoslavije. \u010clan reprezentance je bil polnih 30 let. Osvojil je 16 medalj, in sicer 12 medalj na svetovnih in 4 medalje na evropskih prvenstvih. Bil je \u0161tirikratni svetovni in trikratni evropski prvak. V svoji bogati karieri je postavil tudi tri svetovne rekorde, sedemkrat je bil razgla\u0161en za najbolj\u0161ega keglja\u010da, leta 1978 pa je bil izbran za \u0161portnika desetletja v takratni Jugoslaviji. Tekmoval je za Keglja\u0161ki klub Branik in Keglja\u0161ki klub Radenska.<\/p>\n\n\n\n Leta 2000 ga je \u0160portna zveza Ljutomer izbrala za \u201c\u0161portnika stoletja\u201d. Ob\u010dina Ljutomer ga je leta 2003 imenovala za \u010dastnega ob\u010dana. Od leta 2012 je uvr\u0161\u010den med slavna imena Hrama slovenskih \u0161portnih junakov v Ljubljani. Leta 2015 je bil, kot prvi predsednik \u0160portne zveze Ljutomer in za ve\u010d kot \u0161estdesetletno delo na podro\u010dju \u0161porta, imenovan za \u010dastnega predsednika \u0160portne zveze. <\/p>\n\n\n\n Miro Ster\u017eaj je prejel v svoji bogati \u0161portni karieri \u0161tevilna najvi\u0161ja priznanja na podro\u010dju \u0161porta, vedno pa je na\u0161el \u010das za ustvarjalno delo v kulturnem (predsednik kulturnega dru\u0161tva v Ljutomeru) in politi\u010dnem \u017eivljenju (pod\u017eupan ob\u010dine Ljutomer), v poklicnem \u017eivljenju pa je bil direktor podjetja Mlekopromet Ljutomer.<\/p>\n\n\n\n LJERKA ZEMLJI\u010c (26. 10. 1932 – 11. 6. 2023) \u2013 organizacijsko delo v \u0161portu<\/strong> Rodila se je v Ljubljani, kjer je postala \u0161portno aktivna leta 1945 v TVD Partizanu Narodni dom, za katerega je nastopala na republi\u0161kih tekmovanjih v orodni telovadbi. V tem \u010dasu je tudi \u0161tudirala na Filozofski fakulteti.<\/p>\n\n\n\n V Ljutomer se je preselila leta 1953 in se kmalu vklju\u010dila v delo TVD Partizana Ljutomer, kjer je bila 10 let na\u010delnica dru\u0161tva in vodnica obenem. Organizirala je \u0161tevilne \u0161portne manifestacije in telovadne akademije, za katere je samostojno sestavljala to\u010dke.<\/p>\n\n\n\n Veliko dela je opravljala tudi znotraj Ob\u010dinske zveze za telesno kulturo Ljutomer, kjer je bila en mandat predsednica in ve\u010d mandatov \u010dlanica izvr\u0161nega odbora. V \u0161estdesetih letih prej\u0161njega stoletja je bila tudi \u010dlanica Izvr\u0161nega odbora TVD Partizan Slovenije in nato postala \u0161e \u010dlanica odbora takratne Zveze telesnokulturnih organizacij Jugoslavije.<\/p>\n\n\n\n Leta 1959 je pri\u010dela pou\u010devati telesno vzgojo na Osnovni \u0161oli Ivana Cankarja v Ljutomeru in sicer vse do upokojitve leta 1992. Zanimivo pa je bilo, da je bila po poklicu slavistka, vendar so na \u0161oli ugotovili, da ima izredne \u0161portne sposobnosti, zato so ji predlagali pou\u010devanje telesne vzgoje. Bila je ena redkih, ki je imela naziv vaditeljice telesne vzgoje takratnega TVD Partizan Slovenije, ki je vsakoletno v Mozirju organiziralo \u0161olanje strokovnih delavcev za delo v telesni kulturi. V tistem \u010dasu sta namre\u010d v na\u0161em okolju bila le dva strokovna delavca s podro\u010dja telesne kulture. Za svoje organizacijsko in strokovno delo v telesni kulturi je bila v letu 1966 tudi dobitnica najvi\u0161jega slovenskega priznanja na podro\u010dju telesne kulture, to je Bloudkove plakete.<\/p>\n\n\n\n TONE \u017dNIDARI\u010c (1. 3. 1926 \u2013 2014) \u2013 strokovno delo v \u0161portu<\/strong> Rodil se je na Grabah pri Ljutomeru v dru\u017eini, ki je \u0161tela \u0161est otrok. Leta 1943 je bil mobiliziran v nem\u0161ko vojsko, od koder je leta 1944 pobegnil k zaveznikom in leta 1945 osvoboditev do\u010dakal s 5. prekomorsko brigado. Leta 1947 se je vrnil v Ljutomer, kjer je za\u010del poklicno delati z mladimi, predvsem na podro\u010dju telesne vzgoje. Sodeloval je pri nastajanju in organiziranju takratnih \u201cfizkulturnih\u201d dru\u0161tev \u2013 TVD Partizan. V tedanjem sokolskem domu v Ljutomeru so najve\u010d pozornosti namenjali orodni telovadbi in mno\u017ei\u010dnim prireditvam (zleti, na katerih je sodelovalo tudi preko 1.000 nastopajo\u010dih), na katerih so se sodelujo\u010di predstavljali z gimnasti\u010dnimi vajami. Do leta 1960 je deloval kot in\u0161truktor (strokovni delavec) Fizkulturne zveze Slovenije. Delovne obveznosti so ga nato vodile v Mursko Soboto, kjer je od 1960-1963 pou\u010deval telesno vzgojo na takratnem u\u010ditelji\u0161\u010du. Sledila je preselitev v Radence, kjer je v podjetju Radenska postal \u0161portni referent z nalogo razvijanja \u0161porta in rekreacije med delavci. Na radenskem kopali\u0161\u010du je organiziral plavalne te\u010daje in skoke v vodo, uvajati pa je za\u010del tudi igranje ko\u0161arke. Od leta 1963 do 1986 (upokojitev) je bil zaposlen na osnovni \u0161oli Radenci, od tega je bil zadnjih 12 let (do upokojitve) ravnatelj.<\/p>\n\n\n\n Strokovno se je izpopolnjeval ob delu. \u0160tudiral je na Visoki \u0161oli za telesno kulturo v Ljubljani in si pridobil poklic profesorja \u0161portne vzgoje. Preko 30 let je bil aktivni vodnik, trener in organizator v TVD Partizan in \u0161olskih \u0161portnih dru\u0161tvih. V Radencih je 25 let aktivno sodeloval tudi pri vodenju Maratona treh src. Ker je imel zelo rad smu\u010danje, je bil tudi pobudnik gradnje vle\u010dnice na Kapeli. Tudi kot upokojenec je \u0161e vedno rekreativno smu\u010dal. Za delo v telesni kulturi je prejel \u0161tevilna priznanja, leta 1968 pa tudi najvi\u0161je slovensko \u0161portno priznanje \u2013 Bloudkovo plaketo za strokovno delo v \u0161portu.<\/p>\n\n\n\n KASA\u0160KI KLUB LJUTOMER (leto ustanovitve 1875) \u2013 kasa\u0161tvo<\/strong> Prve kasa\u0161ke dirke na Slovenskem so bile 12. septembra 1874. leta na Radgonski cesti od kri\u017ea na Lukavskem polju do Globetkinega mostu pri Ljutomeru. \u0160portno dejavnost kasa\u0161kih dirk organizira Kasa\u0161ki klub Ljutomer vse od ustanovitve prvega dru\u0161tva \u00bbDru\u0161tva za dirkanje s kobilami v kasu v Ljutomeru\u00ab, ki je bilo registrirano 26. maja 1875. leta v Gradcu. Ljutomersko dirkalno dru\u0161tvo je bilo registrirano le eno leto za dunajskim dru\u0161tvom (Wiener Trabrenn-Verein), ki je najstarej\u0161e v Evropi in je bilo registrirano 10. aprila 1874. leta.<\/p>\n\n\n\n Da bi ohranili znanje in sposobnosti na\u0161ih prednikov in da bi se iz tega kaj nau\u010dili, so v Kasa\u0161kem klubu Ljutomer, s pomo\u010djo ob\u010din Prlekije, LAS programa, in donatorjev, dali na ogled bogato dedi\u0161\u010dino reje kasa\u0161kih konj in kasa\u0161kih dirk. Kasa\u0161ki muzej so odprli avgusta 2012. leta. V muzeju je zbrano \u010dez 7.000 raznih zapisov, slik, pokalov, medalj in drugih pomembnih dokazov o uspe\u0161ni reji ljutomerskega kasa\u010da. <\/p>\n\n\n\n Kasa\u0161ki klub ima bogato tradicijo in je \u0161e vedno eden najuspe\u0161nej\u0161ih kasa\u0161kih klubov v Sloveniji tako po dose\u017eenih rezultatih, kot po organizaciji kasa\u0161kih prireditev. Letno organizirajo vsaj 8 kasa\u0161kih prireditev. \u010clani KK Ljutomer izvedejo letno preko 500 \u0161tartov.<\/p>\n\n\n\n IVAN PER\u0160AK (11. 12. 1934 \u2013 23. 3. 2011) \u2013 \u0161port invalidov<\/strong> Ivan Per\u0161ak se je rodil v Bu\u010dkovcih, \u017eivel pa v Moravcih v Slovenskih goricah. V letu 1959 je v delovni nesre\u010di postal te\u017eko gibalno oviran invalid paraplegik, vezan na invalidski vozi\u010dek. Bil je pobudnik in ustanovitelj organizacije slovenskih paraplegikov in tetraplegikov, ki je iz Sekcije paraplegikov in tetraplegikov (ustanovljene 16. aprila 1969), pod njegovim vodstvom prerasla v prepoznavno reprezentativno invalidsko organizacijo \u2013 Zvezo paraplegikov Slovenije. Nadvse uspe\u0161no jo je vodil do leta 2008, ko je postal \u010dastni predsednik Zveze.<\/p>\n\n\n\n Ivan Per\u0161ak je bil velik humanist, neumorni borec, predvsem pa \u0161portnik in \u010dlovek, ki si je vsa dolga leta vztrajno prizadeval za uveljavitev vsega tistega, kar bi lahko olaj\u0161alo \u017eivljenje in delo invalidov. Njegov doprinos je izredno velik.<\/p>\n\n\n\n \u0160portni dose\u017eki: bil je eden od pobudnikov in podpornikov \u0161porta paraplegikov v 70-tih letih, tako v Sloveniji kot biv\u0161i dr\u017eavi Jugoslaviji, udele\u017eenec evropskih iger v atletiki \u2013 evropskega prvenstva od leta 1971 do 1981, leta 1972 je bil \u010dlan jugoslovanske paraolimpijske reprezentance na Paraolimpijskih igrah v Heidelbergu \u2013 Nem\u010dija, \u010dlan ko\u0161arkarske reprezentance Jugoslavije na dveh evropskih prvenstvih \u2013 leta 1974 in leta 1978, dolga leta je bil \u010dlan ko\u0161arkarske reprezentance Slovenije \u2013 nekaj let tudi trener, leta 1977 je na Dunaju osvojil zlato medaljo v metu kopja v cilj.<\/p>\n\n\n\n Za predano delo je prejel tudi najvi\u0161ja dr\u017eavna odlikovanja, in sicer leta 1982 Bloudkovo plaketo, leta 1989 Red dela z zlatim vencem in leta 1996 \u010dastni znak svobode Republike Slovenije.<\/p>\n\n\n\n JO\u017dE \u0160UMAK (14. 02. 1937) \u2013 odbojka<\/strong> Jo\u017ee \u0160umak je odbojko za\u010del aktivno igrati leta 1955 v TVD Partizan Murska Sobota in nato nadaljeval pri Odbojkarskem klubu Branik Maribor. S takratno ekipo je osvojil 2.mesto na mladinskem dr\u017eavnem prvenstvu Jugoslavije. Ve\u010d let je bil igralec v takratni I. zvezni ligi in dr\u017eavni reprezentant.<\/p>\n\n\n\n V Odbojkarski zvezi Slovenije je bil \u010dlan predsedstva OZS, predsednik trenerske organizacije, predsednik in \u010dlan nadzornega odbora ter zdravnik \u017eenske odbojkarske reprezentance.<\/p>\n\n\n\n V Ljutomeru je bil preko 20 let predsednik odbojkarskega kluba, ki deluje \u017ee preko 80 let. Leta 1991 je bil soorganizator prvega mednarodnega sre\u010danja \u017eenske odbojkarske reprezentance po osamosvojitvi Slovenije, ki je bila v Ljutomeru. V \u0161portu je bil aktiven skoraj 50 let, kar je svojevrsten podatek.<\/p>\n\n\n\n Ves \u010das svojega delovanja v \u0161portu je vedno na\u0161el tudi \u010das za delovanje znotraj razli\u010dnih organov v lokalni skupnosti: direktor Pomurskega zdravstvenega doma, direktor Pomurskega zdravstvenega centra in direktor Zdravstvenega doma Ljutomer; \u010dlan ob\u010dinskega sveta Ob\u010dine Ljutomer in \u010dlan organov \u0160portne zveze Ljutomer (predsedstvo in \u010dlan nadzornega odbora \u0160Z). V \u010dasu od 1999 do 2003 je bil tudi predsednik sekcije za \u0161olsko in visoko\u0161olsko medicino pri Slovenskem zdravstvenem dru\u0161tvu.<\/p>\n\n\n\n TONE FICKO (21. 4. 1947) \u2013 \u0161portna vzgoja<\/strong> Tone Ficko je leta 1971 zaklju\u010dil \u0161tudij na Fakulteti za \u0161port v Ljubljani in si pridobil poklic profesor \u0161portne vzgoje. Kot dijak in \u0161tudent jer bil v doma\u010dem kraju aktiven \u0161portnik v \u0161tevilnih \u0161portnih panogah.<\/p>\n\n\n\n Oktobra leta 1972 je nastopil slu\u017ebo kot profesor \u0161portne vzgoje na Gimnaziji Franca Miklo\u0161i\u010da v Ljutomeru, kjer je bil zaposlen do 30.8.2012. V skoraj 40 letih slu\u017ebovanja je z dijaki in dijakinjami dosegal vidne \u0161portne uspehe. Izven slu\u017ebenih obveznosti je aktivno deloval kot vaditelj in \u010dlan TVD Partizan Ljutomer, hkrati pa opravljal 20 let naloge na\u010delnika TVD Partizan Ljutomer in bil \u010dlan Upravnega odbora tega dru\u0161tva.<\/p>\n\n\n\n Vrsto let je bil \u010dlan organov \u0160portne zveze Ljutomer, vodja Ob\u010dinske lige malega nogometa Ljutomer in Namiznoteni\u0161ke lige, aktivno nastopal v obeh ligah ter bil vrsto let tudi sodnik malega nogometa. <\/p>\n\n\n\n V mo\u0161kem Odbojkarskem klubu Ljutomer je sprva bil vrsto let igralec, nato pa je ve\u010d kot 20 let opravljal naloge trenerja. <\/p>\n\n\n\n Po zaklju\u010dku trenerske kariere se je posvetil sojenju odbojkarske igre. Deset let je bil aktiven sodnik, ko pa je dopolnil 55 let, je zaradi starostne omejitve za\u010del opravljati delo delegata \u2013 kontrolorja v Odbojkarski zvezi Slovenije in Zvezi odbojkarskih sodnikov Slovenije. V Dru\u0161tvu odbojkarskih sodnikov Pomurje je opravljal vsa leta najodgovornej\u0161a dela in naloge, \u0161e zlasti na podro\u010dju izobra\u017eevanja in vzgoje mladih sodnikov.<\/p>\n\n\n\n BRANKO BEDEKOVI\u010c (14. 03.1973) \u2013 rokomet<\/strong> Osnovno \u0161olo je obiskoval na Razkri\u017eju, kjer se je seznanil z osnovami rokometa.<\/p>\n\n\n\n Je prvi prle\u0161ki olimpijec. Z rokometno reprezentanco Slovenije je nastopil na Poletnih olimpijskih igrah 2000 v Sydneyu, kjer so osvojili osmo mesto. Njegov najve\u010dji igralski uspeh je srebrna medalja s slovensko reprezentanco na evropskem prvenstvu leta 2004 v Sloveniji.<\/p>\n\n\n\n Igral je na polo\u017eaju levega zunanjega igralca in je tekmoval v naslednjih klubih: Pomurka Murska Sobota, RK Gorenje, RK Celje Pivovarna La\u0161ko, RK Gorenje in RK Zagreb.<\/p>\n\n\n\n Za RK Celje Pivovarna La\u0161ko je nastopal med sezonami 1999\/2000 \u2013 2001\/2002. Takrat je zbral 84 nastopov, na katerih je dosegel 205 golov, sicer pa je s Celjani osvojil dva dr\u017eavna ter dva pokalna naslova Slovenije, medtem ko je z njimi dvakrat igral v polfinalu ter enkrat v \u010detrtfinalu Lige prvakov.<\/p>\n\n\n\n V zadnjih letih je aktivno igral v Avstriji (v sezoni 2013\/14 je igral v avstrijskem Celovcu, v sezoni 2014\/15 pa v avstrijskem tretjeliga\u0161u, HIB Graz). <\/strong><\/p>\n\n\n\n Za reprezentanco Slovenije je imel 74 nastopov, na katerih je dosegel 112 golov.<\/strong><\/p>\n\n\n\n UR\u0160KA POTO\u010cNIK (26. 08. 1993) \u2013 judo <\/strong> Z judom se je za\u010dela ukvarjati v prle\u0161ki judo \u0161oli v Ljutomeru, kjer sta s trenerjem, Ale\u0161em Vrban\u010di\u010dem, disciplinirano na\u010drtovala formo in pripravljala karierni na\u010drt mlade judoistke.<\/p>\n\n\n\n V zgodovino na\u0161ega pa tudi slovenskega \u0161porta bo ostala zapisana kot prva prle\u0161ka mladinska olimpijka na prvih Mladinskih olimpijskih igrah v Singapurju leta 2010. Dosegla je izreden rezultat, saj je v svoji kategoriji osvojila bronasto medaljo v judu, kar je bila sploh prva \u017eenska medalja in ena od \u0161tirih medalj za Slovenijo na teh igrah.<\/p>\n\n\n\n V letu 2009 je postala mladinska evropska prvakinja, bila ve\u010dkratna dr\u017eavna prvakinja, osvojila 1. mesto na evropskem pokalu v Zagrebu, 3. mesto na evropski rang lestvici, 5. mesto na olimpijadi mladih na Finskem in bila udele\u017eenka svetovnega prvenstva na Mad\u017earskem. Judo zveza Slovenije jo je razglasila za najbolj\u0161o kadetinjo v letu 2009. Bila je vrhunska kategorizirana \u0161portnica perspektivnega razreda. Ur\u0161ka je bila pri 17 letih, v svoji relativno kratki \u0161portni karieri, udele\u017eenka vseh najve\u010djih mednarodnih tekmovanj.<\/p>\n\n\n\n Z osvojitvijo bronaste medalje na 1. mladinskih olimpijskih igrah pa je Ur\u0161ka postala pomemben \u010dlen bogate slovenske \u0161portne zgodovine.<\/p>\n\n\n\n MILICA \u0160UMAK \u2013 ZEMLJI\u010c (22. 04. 1927 \u2013 15. 10. 2019) \u2013 atletika-peteroboj<\/strong> Milica \u0160umak-Zemlji\u010d, rojena v Ljutomeru, je po drugi svetovni vojni bila povabljena v Akademski atletski klub Mladost v Zagrebu , kjer je nastopala med letoma 1947 in 1952. V Zagrebu je leta 1948 kon\u010dala Vi\u0161jo \u0161olo za telesno kulturo. Kot ena najbolj vsestranskih atletinj svoje generacije je tekla na 60 m, 100 m in 200 m ter 80 m z ovirami. Nastopala pa je tudi v skoku v vi\u0161ino in daljino, suvanju krogle, troboju in peteroboju.<\/p>\n\n\n\n Leta 1949 se je za\u010del njen vzpon v vrh jugoslovanske \u017eenske atletike. Leta 1950 je postala posami\u010dna dr\u017eavna prvakinja v teku na 100 m, skoku v daljino ter \u0161tafetah 4\u00d7100 m in 4\u00d7200 m. Za reprezentanco je imela prvi nastop leta 1949 (dvoboj Jugoslavija : \u0160vica). Leta 1950 je bila tudi na evropskem prvenstvu v Bruslju. Od reprezentance se je poslovila leta 1952 v Ljubljani, na troboju proti Avstriji in Nem\u010diji. Istega leta se je odlo\u010dila kon\u010dati \u0161portno kariero zaradi zdravstvenih te\u017eav.<\/p>\n\n\n\n V relativno kratki \u0161portni karieri, ki je trajala sicer \u201cle\u201d \u0161est sezon, je osvojila 15 naslovov dr\u017eavne prvakinje posamezno in ekipno ter postavila 13 dr\u017eavnih rekordov. Konec leta 1951 je bila zaradi vrhunskih rezultatov razgla\u0161ena za najbolj\u0161o \u0161portnico Jugoslavije in postala \u0161ele druga \u017eenska v takratni dr\u017eavi s tem presti\u017enim nazivom. <\/p>\n\n\n\n Leta 1953 se je vrnila v Ljutomer, se poro\u010dila in za\u010dela pou\u010devati \u0161portno vzgojo v Ljutomeru, vse do upokojitve leta 1981. Svoje \u017eivljenje je posvetila \u0161portu in pedago\u0161kemu delu z mladimi. Prejemnica Bloudkove plakete za \u017eivljenjsko delo v \u0161portu 2015.<\/p>\n\n\n\n BRANKO \u017dNIDARI\u010c (9. 03. 1960) \u2013 organizacijsko delo v \u0161portu<\/strong> Branko si je v ve\u010d kot 40-letnem delovanju neutrudno prizadeval za razvoj \u0161porta v Upravni enoti Ljutomer.<\/p>\n\n\n\n Sodeloval je pri ustanavljanju razli\u010dnih \u0161portnih organizacij in njihovem povezovanju na lokalnem in dr\u017eavnem nivoju. Velik poudarek je dajal razvoju \u0161porta otrok in mladine. Svetoval in pomagal je mnogim \u0161portnim zvezam in ob\u010dinam v regiji in \u0161ir\u0161e pri vzpostavljanju sistemske ureditve \u0161porta, posebno skrb pa je namenjal \u0161portni dedi\u0161\u010dini v Upravni enoti Ljutomer. <\/p>\n\n\n\n 31 let je bil tudi sekretar \u0160portne zveze Ljutomer, 21 let direktor javnega zavoda za \u0161port v Ljutomeru in pet let strokovni delavec za \u0161port na Ob\u010dini Ljutomer. <\/p>\n\n\n\n Poleg rednega dela je prostovoljno deloval v najvi\u0161jih krovnih \u0161portnih organizacijah v dr\u017eavi, od tega 24 let v organih OKS – Z\u0160Z.<\/p>\n\n\n\n JANEZ SLAVI\u010c (11. 6. 1943)<\/strong> Mag. Janez Slavi\u010d, dipl.ing.agr. je leta 1992 prevzel vodenje Kasa\u0161kega kluba Ljutomer, katerega za\u010detki segajo v leto 1875. Mag. Janez Slavi\u010d je \u017ee v letih, ko je \u0161e delal v Gornji Radgoni, pomagal pri organizaciji kasa\u0161kih dirk v \u0160portnem centru Trate. Od leta 1992 pa do leta 2021 je zapisan Kasa\u0161kemu klubu Ljutomer iz sredi\u0161\u010da Prlekije. Veliko se je postorilo v \u010dasu njegovega predsedovanja in z njim se je nadaljevala tradicija prednikov, ki so bili ves \u010das v ospredju na tekmovalnih stezah v domovini in tujini. <\/p>\n\n\n\n Pod Slavi\u010devim vodstvom so bili na hipodromu v Ljutomeru izvedeni \u0161tevilni infrastrukturni projekti. Najprej leta 1993 manj\u0161a tribuna za tehni\u010dno osebje in goste, leto dni pozneje, ko je Ljutomer gostil Evropsko prvenstvo amaterskih voznikov konj FEGAT, je bila zgrajena pokrita tribuna za 1000 gledalcev. Ves \u010das se posodablja steza, ki danes daje vrhunske kilometrske dose\u017eke. Leta 2006 so bili zgrajeni sodobni hlevi, 4 leta pozneje nov skedenj, vse \u010das pa se posodablja klubske prostore, v katerih od leta 2012 deluje kasa\u0161ki muzej. Hipodrom je urejen in daje odli\u010dne pogoje za trening, tekmovanje in samo organizacijo kasa\u0161kih dirk. Mag. Janez Slavi\u010d se po treh desetletjih vodenja Kasa\u0161kega kluba Ljutomer povsem ni umaknil iz tega \u0161porta. Ostal je \u010dlan upravnega odbora, kjer s svojimi bogatimi izku\u0161njami in premi\u0161ljenostjo svetuje mlaj\u0161im.<\/p>\n\n\n\n V 29-letih predsedovanja je bil Kasa\u0161ki klub Ljutomer vsako leto najuspe\u0161nej\u0161i klub v Sloveniji in dobitnik dr\u017eavnih prvenstev:<\/p>\n\n\n\n Mag. Janez Slavi\u010d je s svojim \u0161portnim udejstvovanjem na podro\u010dju kasa\u0161tva v Sloveniji prvi in najzaslu\u017enej\u0161i, da je ta \u0161port \u0161e vedno na tako visokem nivoju v slovenskem in evropskem merilu.<\/p>\n\n\n\n HARRY STER\u017dAJ (14. 10. 1960)<\/strong> Harryja Ster\u017eaja, dolgoletnega \u010dlana slovenske mo\u0161ke reprezentance, \u0161tejemo med najuspe\u0161nej\u0161e slovenske keglja\u010de. V svoji tekmovalni karieri se je uveljavil na svetovni in dr\u017eavni ravni.<\/p>\n\n\n\n Na svetovnem prvenstvu leta 1992 v Bratislavi je bil \u010dlan zmagovite slovenske reprezentance, ki je osvojila ekipni naslov svetovnih prvakov. Na tem prvenstvu je Harry Ster\u017eaj osvojil tudi bronasto medaljo v posami\u010dni konkurenci (kombinacija). Za uspehe na tem svetovnem prvenstvu je keglja\u0161ka reprezentanca leta 1992 prejela Bloudkovo plaketo za tekmovalne dose\u017eke.<\/p>\n\n\n\n Dve leti pozneje je nastopil \u0161e na svetovnem prvenstvu v Ludwigshafnu, kjer je bil ponovno \u010dlan reprezentance, ki je postala svetovna prvakinja v ekipni konkurenci.<\/p>\n\n\n\n Kot \u010dlan Keglja\u0161kega kluba Konstruktor Maribor je leta 1993 postal svetovni klubski prvak, s \u010dimer je dosegel enega najve\u010djih uspehov slovenskega klubskega kegljanja.<\/p>\n\n\n\n Najve\u010dji uspehi na mednarodni ravni: Na dr\u017eavni ravni je Harry Ster\u017eaj ve\u010dkratni dr\u017eavni prvak Slovenije v \u010dlanski konkurenci: \u010clan dr\u017eavne reprezentance v kegljanju je bil med letoma 1982 in 2000.<\/p>\n\n\n\n Med letoma 1986 in 1996 je bil kar devetkrat izbran za \u0161portnika leta \u0160portne zveze Ljutomer.<\/p>\n\n\n\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Na podlagi strategije razvoja \u0161porta v lokalni skupnosti in ob pobudah \u0161portnih novinarjev, lokalnih politikov in \u0161portnikov, je bil cilj projekta od vsega za\u010detka jasen: ohranitev zgodovine prle\u0161kega \u0161porta, hkrati… Read more »<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-40","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/szljutomer.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/40","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/szljutomer.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/szljutomer.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/szljutomer.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/szljutomer.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=40"}],"version-history":[{"count":9,"href":"http:\/\/szljutomer.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/40\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1323,"href":"http:\/\/szljutomer.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/40\/revisions\/1323"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/szljutomer.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=40"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
motivirani z izzivi prihodnosti.<\/strong>
\u0160PORTNA ZVEZA LJUTOMER<\/strong><\/p>\n\n\n\n
\n\n\n\n
1965 \u2013 Bloudkova plaketa za tekmovalne dose\u017eke v kegljanju (prva podelitev Bloudkovih priznanj!) in 1968 \u2013 Bloudkova nagrada za tekmovalne dose\u017eke v kegljanju. Na SP 1968 dosegel 1. mesto ter bil ve\u010dkrat \u010dlan zmagovite ekipe<\/strong><\/p>\n\n\n\n![\"\"](\"http:\/\/szljutomer.si\/wp-content\/uploads\/2022\/10\/Miro1.png\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"](\"http:\/\/szljutomer.si\/wp-content\/uploads\/2022\/10\/Miro2.png\")
<\/figure>\n\n\n\n
\n\n\n\n
1966 \u2013 Bloudkova plaketa za organizacijsko in strokovno delo v telesni kulturi<\/strong><\/p>\n\n\n\n![\"\"](\"http:\/\/szljutomer.si\/wp-content\/uploads\/2022\/10\/Ljerka1.png\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"](\"http:\/\/szljutomer.si\/wp-content\/uploads\/2022\/10\/Ljerka2-1024x497.png\")
<\/figure>\n\n\n\n
\n\n\n\n
1968 \u2013 Bloudkova plaketa za strokovno delo v telesni kulturi<\/strong><\/p>\n\n\n\n![\"\"](\"http:\/\/szljutomer.si\/wp-content\/uploads\/2022\/10\/Tone1.png\")
<\/figure>\n\n\n\n
\n\n\n\n
1977 \u2013 Bloudkova nagrada za velik prispevek k razvoju konjeni\u0161kega \u0161porta<\/strong><\/p>\n\n\n\n![\"\"](\"http:\/\/szljutomer.si\/wp-content\/uploads\/2022\/10\/KK1.png\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"](\"http:\/\/szljutomer.si\/wp-content\/uploads\/2022\/10\/KK2.png\")
<\/figure>\n\n\n\n
\n\n\n\n
1982 \u2013 Bloudkova plaketa za delo pri \u0161portno-rekreacijski dejavnosti paraplegikov in tetraplegikov v Sloveniji<\/strong><\/p>\n\n\n\n![\"\"](\"http:\/\/szljutomer.si\/wp-content\/uploads\/2022\/10\/Ivan1.png\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"](\"http:\/\/szljutomer.si\/wp-content\/uploads\/2022\/10\/Ivan2.png\")
<\/figure>\n\n\n\n
\n\n\n\n
1988 \u2013 Bloudkova plaketa za dolgoletno uspe\u0161no delo v odbojki<\/strong><\/p>\n\n\n\n![\"\"](\"http:\/\/szljutomer.si\/wp-content\/uploads\/2022\/10\/Joze1.png\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"](\"http:\/\/szljutomer.si\/wp-content\/uploads\/2022\/10\/Joze2.png\")
<\/figure>\n\n\n\n
\n\n\n\n
2014 \u2013 Bloudkova plaketa za \u017eivljenjsko delo v \u0161portu<\/strong><\/p>\n\n\n\n![\"\"](\"http:\/\/szljutomer.si\/wp-content\/uploads\/2022\/10\/ToneF1.png\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"](\"http:\/\/szljutomer.si\/wp-content\/uploads\/2022\/10\/ToneF2.png\")
<\/figure>\n\n\n\n
\n\n\n\n
Olimpijske igre Sydney 2000<\/strong><\/p>\n\n\n\n![\"\"](\"http:\/\/szljutomer.si\/wp-content\/uploads\/2022\/10\/BrankoB1.png\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"](\"http:\/\/szljutomer.si\/wp-content\/uploads\/2022\/10\/BrankoB2-300x189.png\")
<\/figure>\n\n\n\n
\n\n\n\n
1. mladinske olimpijske igre Singapur 2010<\/strong><\/p>\n\n\n\n![\"\"](\"http:\/\/szljutomer.si\/wp-content\/uploads\/2022\/10\/Urska1.png\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"](\"http:\/\/szljutomer.si\/wp-content\/uploads\/2022\/10\/Urska2-1024x671.png\")
<\/figure>\n\n\n\n
\n\n\n\n
1951 \u2013 \u0161portnica Jugoslavije<\/strong><\/p>\n\n\n\n![\"\"](\"http:\/\/szljutomer.si\/wp-content\/uploads\/2022\/10\/Milica1.png\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"](\"http:\/\/szljutomer.si\/wp-content\/uploads\/2022\/10\/Milica2.png\")
<\/figure>\n\n\n\n
\n\n\n\n
2021 \u2013 Bloudkova plaketa za \u017eivljenjsko delo v \u0161portu<\/strong><\/p>\n\n\n\n![\"\"](\"http:\/\/szljutomer.si\/wp-content\/uploads\/2022\/10\/BrankoZ1.png\")
<\/figure>\n\n\n\n
\n\n\n\n
kasa\u0161tvo\/2022 – Bloudkova plaketa za \u017eivljenjsko delo v \u0161portu<\/strong><\/p>\n\n\n\n![\"\"](\"http:\/\/szljutomer.si\/wp-content\/uploads\/2023\/03\/JAnez-SLavic.png\")
<\/figure>\n\n\n\n\n
\n\n\n\n
kegljanje\/1992 – Bloudkova plaketa za tekmovalne dose\u017eke<\/strong><\/p>\n\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/szljutomer.si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Harry-Sterzaj.png\")
<\/figure>\n\n\n\n
2-krat svetovni ekipni prvak, 1-krat svetovni klubski prvak, 2-krat svetovni ekipni podprvak, 1-krat evropski klubski podprvak, 1-krat tretje mesto na svetovnem prvenstvu ekipno in med posamezniki, 2-krat tretje mesto na svetovnem klubskem prvenstvu, \u010dlan reprezentance sveta med letoma 1992 in 1997.<\/p>\n\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/szljutomer.si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/harry-slika.png\")
<\/figure>\n\n\n\n
6-krat v posami\u010dni disciplini (4-krat drugi, 2-krat tretji), 8-krat v dvojicah (4-krat drugi, 2-krat tretji),
9-krat ekipno (ve\u010dkrat drugi in tretji) kot \u010dlan najuspe\u0161nej\u0161ih slovenskih klubov tistega \u010dasa.<\/p>\n\n\n\n